Prve besede na blogu, tole sem čakala zadnjih nekaj let, ko je zamisel o blogu brstela v moji glavi, a sem vedno imela občutek, da nimam o čem pisati. Pred tedni sem se tega strahu otresla in se lotila – zakupila domeno, jo dodala zbirki nešteto domen na mojem gostovanju in začela postavljati blog. Klinc, zdaj imam pa PREVEČ tem za obdelat! Neverending problems. Tedne sem razmišljala, kako si naj ta projekt sploh zastavim. Da ne bo preveč specifično, a ne preveč široko, kdo bo to potem sploh bral…

Veste kaj?

Vseeno mi je.

Sem mama. Mlada mami, v bistvu. Pred kratkim sem končno poiskala tista jajca, ki so mi odpadla nekaj let nazaj, ko sem se začela spoznavati z realnim življenjem in odprla podjetje. Faks? Ah, dva nedokončana. 🙂 Modno oblikovanje in leto kasneje še bolj družboslovna tematika. Kaj naj rečem, življenje me je presenetilo, moj mali klon mi je skoraj dve leti nazaj dal pravo brco v rit, da sem se spravila k premišljevanju o tem, kaj si želim v življenju.

Ko me je kdo pred približno tremi leti povabil na kavo, sem vedno našla izgovor, da nimam časa. Res ga nisem imela. Sama sebi sem se zdela tako zaposlena s študentskim delom, psom in nekaj malega dela za faks, ki mi ga je še uspelo narediti. Kdo ima pa čas za social life?

*reality check*

Zdaj, ko pogledam za nazaj, ne vem, a bi se smejala ali jokala. Punca, imela si ves čas na tem svetu! Samo organizacije ti je manjkalo. Preležala si 4h na kavču in razmišljala o tem, koliko dela imaš za narediti in zato ne moreš nikamor. Zdaj nimaš več časa niti premišljevati. Dobiš povabilo na kavo? Ja, pojdi, v istem trenutku. In ko se vrneš, nadaljuj z delom. Ne premišljuj, ne izgubljaj časa, življenje te ne bo čakalo.

Ne gre mi v glavo, kako hitro so se obrnila zadnja tri leta. Niti to, da odkar imam otroka, naredim 3x več kot prej, ko “nisem imela časa”. To mogoče res pomeni, da živim od kave in … kave, zjutraj mi ni jasno, kako sem prišla v posteljo, če sem zaspala na kavču, pa vseeno. Uživam.

No, pa sem malo zašla. Želela sem povedati, da nikakor nisem mogla oklestiti “kategorij”, katerih se bom držala. Dejstvo je, da sem mama, podjetnica, ki noro zaljubljena v svoje delo, hkrati pa se še vedno trudim ostati jaz. Si vzeti čas zase, uživati v listanju sveže tiskanih revij, kdaj pa kdaj nanesti masko na obraz in jo DEJANSKO pustiti natančno toliko časa, kot piše na embalaži (in ne 4 minute, namesto 15, ali pa 3h, ker pozabim, da jo imam gor…).

Ženske v moji generaciji nikakor niso več samo gospodinje. Ali samo karieristke brez otrok. V obeh primerih, brez lastnega, privatnega življenja.

 

Zato se tudi ne bom omejevala. Ali se boste našle v vseh kategorijah ali samo v eni, ni pomembno – tale blog je moj dolgo pričakovani ventil. Včasih, da se bom “spihala”, včasih, ko bom želela deliti z vami kakšen marketinški nasvet, ki ga prej nisem imela kam napisati na dolgo in široko (ker je kovačeva kobila vedno bosa in moj Eventko že pol leta čaka svojo verzijo bloga – no, sedaj je ne bo nikoli dočakal, ker je to to. ;)). Z veseljem bom delila tudi meni ljube stylinge, ki bodo prišli bodisi iz moje omare, bodisi iz omar mojih najljubših kolegic blogerk…

Za vsak delček našega multitasking življenja nekaj. Čtivo ob prvi jutranji kavi in moja boksarska vreča, ko bom čutila potrebo po sproščanju kreativnosti.

Se beremo? 🙂