Stavek, ki mi je v trenutku spremenil pogled na svet – “Lahko rečeš NE.” Brez slabe vesti, brez občutka krivde, brez občutka dolžnosti – lahko rečeš NE.

Živimo v času, kjer smo preobremenjeni iz vseh strani, službe še nikoli niso bile tako stresne, stranke še nikoli tako zahtevne. Mame smo zaradi dostopnosti nešteto informacij na spletu, ki nam na podlagi bolj ali manj znanstvenih raziskav govorijo kaj je “ok” in kaj ne pod konstantnim pritiskom, saj karkoli naredimo, bo glede na neko raziskavo ali mnenje narobe. V partnerskih odnosih je vse več nerealnih pričakovanj zaradi idealiziranih TV podob. Mediji nam prikazujejo popolno življenje, ki ga lahko živimo srečno samo, če za nek material plačamo določeno ceno. Iz reklamnih panojev nas opazujejo izklesana telesa s popolnim makeupom, brez enega lasu, ki bi silil na prostost iz skrbno počesane frizure.

Roko dam v ogenj, da je nam – ženskam, v trenutnem sistemu veliko težje, kot moškim. Emancipacija je zašla v napačno smer, od nas se ne pričakuje več samo, da bomo dobre žene, ljubimke in dobre gospodinje. Popolna ženska 21. stoletja je uspešna poslovna ženska, vedno urejena od glave do peta, njeno čipkasto perilo je vedno v kompletu, tudi če ga noben ne vidi, obkrušen noht je že znak zanemarjenosti. V službi predčasno zaključi svoje naloge, za katere je še vedno plačana manj, kot sodelavec, ki opravlja isto delo, prijazno požre sranje vseh strank, ki ne vedo, na kom bi sprostili lastne frustracije. V trgovino pricaplja direktno iz vrtca z dvema otrokoma (ker eden ni dovolj), zadržuje se na BIO oddelku, saj GSO ubija. Domov seveda pride pred možem, da ga pričaka toplo kosilo, poskrbi, da imata otroka ustvarjalno urico, pol ure dnevnega razgibavanja, TV je seveda izklopljen, saj je ena minuta risank enako škodljiva za možgane, kot črtica kokaina. Ko otroci zaspijo, opravi svoj večerni lepotni ritual, ki nujno vključuje “workout session”, z masko na obrazu in laseh napiše novo objavo na blogu ali uredi Pinterest tablo, poskrbi, da možu ni dolgčas, pripravi chia pudding za zajtrk in še kakšno zdravo malenkost za otroka za v šolo, vmes naredi še fotko za Instagram, torej hrane ne sme samo zmetati na kup, ampak mora biti “instagramabilna”, lično zložena na marmorno podlago, vendar vseeno položena tako, da bo izgledalo, kot da je fotka narejena mimogrede. Potem zlika oblačila za naslednji dan in gre lovit lepotni spanec. Izčrpana od izpolnjevanja pričakovanj družbe, izčrpana od nošenja mask, izčrpana, ker se ne sliši več.

Seveda karikiram celotno situacijo, ampak saj veste, v katero smer grem.

Približno šest mesecev nazaj sem se ob začetkih moje uradne podjetniške poti odločila povezati podobno misleče podjetnice. Da bi si pomagale med seboj z nasveti, izmenjevale izkušnje, spletle sodelovanja… Presenečena sem bila, da se je ideja tako dobro prijela, da je zrastla naša ne tako mala skupnost, presenetilo me je število žensk, s podobnimi cilji, ki stopajo po podobni poti, kot jaz. Najbolj me je pa presenetilo, kako pogosto se med nami pojavlja tema IZČRPANOST. IZGUBLJENOST. PREGORELOST.

Tema, ki se zelo močno dotika tudi mene. Toliko uspešnih žensk, ki vodijo lastna podjetja, dobro jim gre… A s(mo) izčrpane. Izgubljene. V lovu za nečem “boljšim” smo izgubile sebe. Ne vemo več, kam gremo, zakaj tja, kaj nas veseli, KDO SPLOH SMO kot osebe?

Presenetilo me je, kako hitro se zgodi, da si tako fokusiran na nek cilj, da pozabiš, da je ob vsem tem delu še vedno potrebno tudi živeti, biti človek, uživati, drugače nič od tega nima smisla. Pozabiš na svojo vrednost, na svoje želje, na vse, kar te je veselilo. V iskanju najkrajše in najbolj varne poti do cilja se izgubiš.

 

Draga so-ženska – VREDNA SI TOLIKO, KOLIKOR VERJAMEŠ, DA SI.

 

Ni ti treba

vsakič

reči

OK.

Ta občutek krivde, ki ga vedno nosiš s seboj je samo del nekega zakoreninjenega prepričanja iz otroštva, da boš za užitek kaznovana. Občutek dolžnosti izhaja iz tvoje podzavestne želje, da nekdo drug upravlja s tvojim življenjem, saj tako nosiš manjšo odgovornost, če gre kaj narobe. In to te duši.  Če to čutiš, reci NE.

Reci NE stranki, ki ti želi znižati ceno. Vedno bodo obstajali takšni kekci, ne glede na to, kako nizke cene boš imela. Iz lastne izkušnje lahko povem, da sem najbolj zaf… stranke imela takrat, ko sem imela najnižje cene. Imele so najvišja pričakovanja, želele 100 popravkov (čeprav je na koncu zmagala prva verzija, *vstavi-random-kletvico*) in vedno jim je bila cena previsoka. Prvič, ko sem cene znatno zvišala, me je bilo noro strah, da bom izgubila še tisto malo strank, ki sem jih imela. Že tako sem jih težko pridobila za tako nizko ceno, kako bom zdaj dobila stranke z enkrat višjo ceno? Še nikoli v življenju se nisem tako motila – izgubila sem večino teh strank. A pridobila še enkrat toliko novih, drugačnih. Stranke, ki so prišle kljub višji ceni, so bile bolj resne, spoštljive in bolj poslovno usmerjene, kot tiste, ki so iskale najcenejše opcije. Trenutno sem z večjimi projekti zasedena do konca poletje, nekaj strank sem pa morala celo odsloviti. Še vedno nisem na tistem nivoju, do katerega si želim priti, a v kratkem ponovno načrtujem zvišanje cen, ki bo prišlo s prestrukturiranjem podjetja. Verjamem, da bo tudi tokrat sprememba pozitivna.

 

Reci NE stranki, ki želi opraviti plačilo po izvedenem projektu/izdelanem izdelku. Če me berete ustvarjalke, boste ta del zagotovo razumele. Kdor ceni vaše delo, bo brez pripombe plačal v naprej. Če delate izdelke po naročilu, druge opcije sploh ne bi smele poznati! Kolikokrat se vam je zgodilo, da ste izdelale nek izdelek po naročilu in je stranka izginila v bermudskem trikotniku? Kolikokrat ste izpeljale projekt in je stranka našla razlog za znižanje cene, ali pa dela sploh ni plačala? Kolikokrat ste predolgo čakale na plačilo? Kolikokrat ste imele rezerviran termin in je stranka odpovedala zadnji trenutek ali še huje – brez besed izginila? Absolutno nikoli več ne delam brez vsaj 60% avansa. Ja, na račun tega mogoče izgubiš kakšno stranko, toda to je najboljši filter za neresne naročnike. Smešno, ko sem uvedla to politiko, nisem izgubila nobenega termina in nobena stranka ni odpovedala sodelovanja. Moj urnik je tako postal bolj predvidljiv, kar resno olajša delo.

 

Reci NE projektom, v katerih ne vidiš sebe. Najtežje je delati nekaj na področju, ki se ne sklada s tvojimi moralnimi prepričanji. Ne samo, da delaš s kepo v želodcu, taki projekti ti bodo tudi stežka prinesli dobre rezultate. Ja, delo je načeloma težko najti, ampak če slediš sebi in se obkrožiš z isto mislečimi, bodo nove priložnosti sčasoma prišle “same od sebe”. V narekovajih zato, ker nič ne pride ravno samo od sebe, brez truda. Če pa stresaš jablano, ne moreš pričakovati, da bodo dol padle hruške. Če boš rekla NE projektu, ki te ne veseli, boš imela več časa za projekte, ki si jih želiš izpeljati.

 

Reci NE telovadbi in špinačnem smutiju, če ti tokrat zvečer paše gledati maraton Grey’s Anatomy in jesti brownije s čokoladnim mlekom. Toliko časa sem se obremenjevala z dietami in telovadnimi programi v želji, da bi se znebila še zadnjega kg po porodu, ko sem pa na to pozabila, sem nevede izgubila še 2 kg več. Ok, verjetno je k temu prispeval tudi stres, ampak odkar se ne obremenjujem več in brez slabe vesti napadem vrečko čipsa, mi ta čips paše manjkrat. Na sploh od takrat jem bolj zdravo in količinsko manj, ker nimam več nekontroliranih napadov na sladko. Prepovedano je vedno najslajše.

 

Reci NE partnerjem in prijateljem, ki te ne osrečujejo. Za to velja isto pravilo, kot pri projektih. Dokler se boš družila z ljudmi, ki ti poberejo več energije, kot ti jo dajo, ne boš imela prostora za ljudi, ki bi te osrečevali. Nisi na izgubi, če nekaj ljudi odide iz tvojega življenja – samo delaš prostor za nove – boljše.

 

Reci NE prošnjam, ki jim ne želiš ugoditi. Ne velja samo za poslovno področje. Kolikokrat si komu naredila uslugo, samo zato, ker ti je bilo težko reči NE? Zakaj? Si se bala zamere, je bila usluga tako majhna, da bi izpadlo “čudno”, če ne bi pristala? Je bila ta oseba znanec, prijatelj, družinski član in se pri takšnih “pričakuje”, da ugodimo vsaki prošnji? Z vsakim dejanjem, ki ga storiš, a si tega ne želiš, znižuješ svojo vrednost v lastnih očeh.  Pa kaj, če rečeš ne znanki, ki potrebuje pomoč pri nekem opravilu takrat, ko si želela preživeti čas z družino/prijatelji? Ne, ne boš izgubila spoštovanja – s tem ga boš PRIDOBILA. Ljudje cenimo ljudi, ki se znajo postaviti zase – s tem daš ljudem vedeti, da imaš priotitete. Reci NE. Ne želiš posoditi knjige, ker ti je pri srcu in ne želiš, da se uniči? Reci NE. Reci ne tudi, če je ne želiš posoditi samo zato, ker bi jo rada imela doma. Tudi, če je sploh ne boš prebrala.

 

Reci NE. Stokrat. Tisočkrat. NE, NE, NE. Dokler ne boš besede sprejela za naravno, dokler ne boš dojela, da ti ni treba reči JA vsakič, za vsako stvar, ki se ti je prej zdela samoumevna. Ker si pač ženska in je to tvoje delo. Moškemu ni težko reči NE, ne bom pomil posode. Zakaj je potem tebi?

 

In ja, pričakuj začudene poglede in ogorčenje, če tega nisi izrekla večkrat. Ampak svoboda, ki pride s to besedo, je neprecenljiva.