Ko me nekdo prvič sreča v živo, je navadno prvo vprašanje – “Ja kolk si pa ti stara? Sem mislila, da si starejša!” in takoj za tem… “Ja kako ti pa uspe z otrokom?”.

TAKO.

Tole objavo pišem na WC-ju, z računalnikom na sušilnem stroju, medtem, ko si J. umiva zobke. Ke je že tako velik, obvlada, “NE MAMI MILA, SAM MIL ZOPKE.” Ok, nimam kaj početi zraven. 🙂

Ta mesec sva bila oba doma. Vrtec je bil za en mesec na pavzi, kar je pomenilo, da. tudi mami dela od doma. In ker se vsem sestankom pač ne da izogniti za cel mesec, sestanek izgleda takole….


No, da se. S pomočjo risank, počečkane mize, z nekaj glasnimi medmeti izven konteksta in živčnim naglim odhodom iz sestanka, ker otrok hoče sladoled.

Takrat sem si rekla “Hvala vesolju, da je v petek vrtec.” Pa nama je bilo tako luštno, da sem nama obema podarila še en dan lepih počitnic. Čeprav to pomeni, da bom danes spet oddelala nočne urice, dopoldne pa gledala dinozavre ob mrzli kavi. Prehitro gre, vredno je! <3