“Počakaj, Valentina. Koliko si pa ti stara? … 23?! Pa otroka? Pa toliko delaš? A nič ne žuraš? Joj, kje sem bila jaz v tvojih letih….”

Stavek, ki ga že tako ali tako slišim čisto prepogosto, na konferenci, ki sem jo organizirala v petek za mojo skupino Visoke pete, visoki cilji, je bil pa to očitno eden izmed najbolj priljubljenih stavkov. Pred časom mi je takšna izjava konkretno stopila na živec, ker sem se počutila kot kakšnen outsider v družbi uspešnejših starejših. Ne bom rekla, da sem se že navadila, a po eni strani mi laska.

Ne, nimam perfektne zgodbe, moje življenje je daleč od urejenega, a me ni strah, da bom čez 50 let pogledala nazaj in si očitala, da nisem sledila svojim sanjam. Sledim jim. Včasih premišljeno, a večkrat brezglavo.

Ko sem se slabo leto nazaj odločala, da bom uradno odprla podjetje, sem nekega večera iz dolgčasa in želje po podpori odprla Facebook skupino z imenom Visoke pete, visoki cilji. Nikakor nisem pričakovala velikega odziva, ustvarila sem jo z namenom, da od somučenic na začetku podjetniške poti pridobim nekaj izkušenj iz prve roke glede vseh pasti, ki se skrivajo v podjetništvu.

Kar se je zgodilo čez 11 mesecev, je bilo zame nepredstavljivo. Skoraj ŠTIRITISOČ podpornic na Facebooku, uspešnih, manj uspešnih, bodočih podjetnic, starih mačk v podjetništvu… We’we got it all. Podpora, ki si jo nudimo, motivacija in izkušnje, deljene v skupini so neprecenljiv doprinos k delovanju prav vsake od nas in z gotovostjo lahko trdim, da se v skupini med dekleti niso spletla samo uspešna poslovna sodelovanja, temveč tudi prava, trdna prijateljstva.

Ko sem na prvi uradni VPVC konferenci pred sabo v fotogeničnih in dih vzemajočih prostorih luksuznega hotela Antiq Palace zagledala 70 nasmejanih deklet vseh starosti, od dijakinj, do babic, polnih pričakovanj, sem se počutila samo ponosno. Ponosna nase, na vse članice, na energijo, ki smo jo vložile v to, da nam je iz online skupnosti uspelo pričarati pravo povezano skupino s skupnim ciljem – delati to, kar si želimo. In to početi DOBRO.

Torej, ko sem v petek že tridesetič slišala vprašanje “Ja, koliko si pa ti stara, izgledaš 17,” sem se preprosto nasmehnila. Je to sploh pomembno?

In the end, it’s not the years in your life that count. It’s the life in your years.

Delam to, kar si želim, s tem, kar imam. Delam napake. Napake, ki me naučijo, kje drugič ne bom zajebala. Simple as that.

 

Hvala, Kaja Božiček, da si kljub moji utrujenosti uspela iz meni izvleči tisto energijo, ki ponavadi sije iz mene. Fotografiranje s tabo mi je bilo še v posebno veselje!

OUTFIT

Top: najbolj multipraktičen kos v moji garderobi, za katerega se tudi približno ne spomnem, kje sem ga kupila slabih 10 let nazaj. Ne, ni nov, ne, ni opran s Perwollom, ima pa očitno magične sposobnosti, ker je edini kos oblačila, ki ga nisem uspela niti malo uničiti med pranjem. V vseh desetih letih.

Hlače: Zuiki (Palmanova)

Gležnarji: HM

Torbica: Mango

Plašč: Mango

Vino: Portugalka, KZ Metlika

 

 

Foto: Kaja Božiček v Antiq Palace Hotel & Spa

VPVC 1st Official MeetUp Conference


MAKEUP: ULA AŽMAN

V dvorani polni lepotičk v visokih petah, z visokimi cilji pa definitivno ni smelo zmanjkati inovativnih prigrizkov in dobrega vina. Za pravo #foodporn doživetje sta poskrbela veganska masterchefica Kamala in meat guru Andrej Jaklin iz FoodPoint. Za polne kozarčke je pa z odlično belokranjsko kapljico skrbela KZ Metlika. 

O celotnem dogodku, predavateljicah, soorganizatorkah in sponzorjih, ki so izvedbo dogodka omogočili si pa lahko prebereš jutri dopoldne v podrobni objavi na blogu TMB.

 

Love, V.