Še samo dva delovna dni nas ločita do novega leta. Živci mi na polno udarjajo, ker je za mano tako naporen dan, da bi se najraje vrgla v posteljo, little J. noče spati, mene pa čaka kup neodložljivega dela… Razmišljam, kako hitro je šlo leto naokoli in kako drugače je letos, kako drugače šele bo naslednje leto. Glede na to, koliko stvari trenutno skače po moji glavi, se že v naprej opravičujem za daljši zapis. Bolj zase, kot za vas – moram dati iz sebe.

Tega, da sva s partnerjem, s katerim sva delila stanovanje od mojih najstniških let, šla letos dokončno narazen, ni velika skrivnost, nikakor pa nisem želela tega takoj javno izpostavljati, da zadeve urediva sama zase. Ob zaključku porodniške sem tudi uradno odprla podjetje, ki kar naenkrat ni bilo več igra, saj so začeli leteti stroški in je bilo potrebno delati s polno paro. Zgodile so se stvari, ki so moje življenje bistveno spremenile, predvsem pa so spremenile mene.

Otrok, brez katerega si življenja ne predstavljam, je moj napredek omejeval, jasno. Ne bom rekla, da nikoli nisem pomislila, da bi bilo lažje, ker sem. Sem pa prevsem hvaležna za to majceno življenje, ki me je naučilo ogromno stvari in dalo motivacijo, da sem po nekaj letih realizirala dve odločitvi, o katerih sem predolgo razmišljala.

In tako sem bila jaz, ki sem VEDNO imela nekoga ob sebi, ostala sama s sinom, sama s sveže pečenim podjetjem, sama z ne istimi – temveč še večjimi stroški. Korak, ki sem se ga najbolj bala, ker sem se spraševala, kako mi bo uspelo. Kako bom hendlala otroka, kako bom hendlala podjetje, sebe…

Kar je še najhuje, je to, da je bil strah upravičen. Če sem imela prej “handicap” na poslovnem področju, ker sem PREmlada, PREblond, PREzgovorna, PREblablabla, sem sedaj totalen tetraplegik. Sama z otrokom? Kdo pa ima še čas za biznis in stranke? Ja, pa ziher ga zanemarjam, otrok namreč trpi, ker mami dela noč in dan. Trpi, ker mami dela od treh ponoči, do zjutraj, ko ga pelje v vrtec, dokler ne pride iz vrtca in spet zvečer, ko zaspi.

Ja, pa ja – tole zagotovo niso moje besede. 🙂 Prvi del sem slišala iz ust potencialnih klientov, drugega iz ust ljudi, ki so bili ob meni v tistem slabšem obdobju v življenju.

And I don’t give a FLUCK about either of them.

V vsaki službi, kamor pridem, se moram dokazovati trojno. Od “vem, kako je pa tale dobila službo na IT, kaj pa sploh ve taka bjond smrklja o računalnikih” (sorry, babe, daj mi v roke šraufnciger ali pa miško, pa zrihtamo zunaj in znotraj. ), do “Kolegica Valentina, kje imate pa sploh čas delati z otrokom? Saj vam ne bo uspelo.” (tale cvetka je prišla od starejše gospe, PRIZNANE PODJETNICE na čelu nekega ženskega podjetniškega združenja, ki je bojda svoj posel na noge postavila kljub temu, da je rojevala po tekočem traku, kako – glede na njeno prepričanje – ne vem)

I don’t give a flucking fluck.

valentina metež avocado8

Ja, podočnjaki so moj modni dodatek, ampak itak obožujem črno. Ja, šele po treh mesecih se mi je uspelo do končno pozdraviti, ker si prej nisem mogla vzeti časa zase, ja, nase sem navrgla nekaj kilc zimske opreme… Ja, na božični dan sem izvedela, da se moram ponovno seliti. Dan za tem, ko sem stran vrgla zadnjo škatlo in pospravila še zadnje stvari v omaro.

 

But I don’t give a fluck. Obožujem vsako sekundo novega življenja. Obožujem občutek popolne svobode, ne v smislu dejtanja (no, tudi to), ampak tista svoboda, ki pride s spoznanjem, da si na prvem mestu TI. Tvoje želje, tvoji cilji, tvoje življenje.

Dolgo sem rabila, toda, ko sem sprejela ENO pomembno odločitev, se je začelo podirati in hkrati postavljati na mesto vse ostalo. Občutek svobode, da lahko počneš, kar želiš, pustiš mislim free-flow, ideje predelaš brez negativnega vpliva negativno naravnanih oseb, ki v tebi vidijo grožnjo (tudi taki so odleteli stran – če jim nisem sama pokazala vrat, pa sami od sebe in za to sem neskončno hvaležna)… Iz tega nastanejo čudovite stvari. Moj biznis, ki je – lepo rečeno – stagniral zaradi napačnega fokusa (osebno in poslovno), je kar naenkrat dobil krila. Kot da bi odstranila rjo na osi starega kolesa, ki se je ponovno lahko začelo vrteti.

Ponovno sem našla svoj fokus, ponovno odkrila čas zase in kljub temu, da včasih res delam noč in dan, si znam brez slabe vesti vzeti dan na off, prebrati knjigo ali šteti pajke. Rezultat? Po treh mesecih so se moji ponavljajoči se prehladi KONČNO nehali, izginili so nenehni glavoboli, sestavila sem podroben poslovni načrt, zbrala ekipo, odstranila VES BALAST, ki mi je kradel fokus… In v novo leto vstopam z ljudmi, ki so mi konstantna inspiracija, z novo, izboljšano verzijo Eventka – agencijo za upravljanje z blagovnimi znamkami Avocado8 in najbolj pomembno… SREČNA. FLUCKING SREČNA.

valentina metež avocado8

 

Srečna, ker imam cel hladilnik za svoje piščančje fileje, brokoli in majonezo. Ker zvečer izbiram, na kateri strani postelje spim danes. Ker lahko razporejam svoj čas, kakor paše meni.
In svoj ljubi mir. Oziroma je vsaj na dosegu “MUTE” opcije.

Being a single parent me ni pokopalo. Au contraire, na drugem koncu Ljubljane sem našla svoj davno izgubljeni fokus. Biti sama mi je dalo neopisljivo moč in voljo. Zato se me takšne opazke, kot sem jih zapisala zgoraj ne dotaknejo. Ženske v podjetništvu smo preveč emocionalne, mame v podjetništvu smo “polovičarke”, SAMSKE mame podjetnice smo pa ogrožena vrsta, ki v podjetništvu komaj preživi.

Če vas bom označila za “levinje”, me prosim brcnite v rit, ker mam to besedo v podjetništvu ravno toliko rada kot oznako “poslovne boginje”. Fluck the labels. Dokler je posel opravljen pravočasno, mi je vseeno, kdaj delaš. In ali delaš v pižami, z messy bunom, z otrokom v roku, ali v 11 štuku v stekleni pisarni in ubijalskih štiklah.

In moja lastna izkušnja… VEDNO je bilo delo narejeno bolje, če sem ga predala BOLJ ZAPOSLENI osebi. Time management, multitasking, postavljanje prioritet in časovna učinkovitost…. Somethings moms absolutely master.

 

 

valentina metež avocado8

Hvala, EVITAS.SI, za zvesto sodelovanje skozi celotno leto in zvezke, v katere bodo definitivno letele najbolj nore ideje naše ekipe.

 

valentina metež avocado8

Hvala, Kaja Božiček, za ponovno najbolj zabavno fotografiranje. Obožujem tvoje spontane klike med kadri – vedno nastane nekaj čudovitega!

 

valentina metež avocado8

Hvala, Ula Ažman, za še en popoln makeup. In ker tokrat nisi vztrajala pri svetli šminki.

 

valentina metež avocado8

OUTFIT:

  • Obleka: Primark (it’s a steal, imam jih cca 6, v vseh barvah, not taking it off ever again :D)
    Salonarji: Steve Madden
  • Ura: Guess
  • Zvezek: Evitas.si
  • Attitude: Fabulous

Hvala, Best Western Premier Hotel Slon za omogočen prostor za te čudovite posnetke.