Brezglutenski kruh. Nekateri pravijo, da je to podobno, kot da bi gledal pornič na radiu. Bi se skoraj strinjala. Večina brezglutenskih hruhkov, ki sem jih spekla sama ali kupila v trgovini ni imelo popolnoma nobenega okusa. So imeli pa supermoč, da se z njimi zaradi suhosti z lahkoto zadaviš.

Nimam celiakije, ne sledim modnim brezglutenskim smernicam (če si v teh časih privoščiš burek, si čisto iz mode – fuj, gluten – največji strup 21. stoletja!). Zakaj se tore glutenu večinoma izogibam? Izključno iz tega razloga, ker se po konkretnem obroku makaronov bolonjez počutim kot nasedel kit, popolnoma brez energije, sita do vrha in še čez, čez pol ure sem pa ponovno lačna. Pač zelo zelo zelo zelo zelo zelooooo rada jem. In večinoma kot kakšen dec – bolj je mastno, boljše je. Ni čudno, da sem velik pristaš LCHF. 🙂

Moj zajtrk je navadno poln krožnik poširanih jajčk ali jajca na oko s kilo masla. Pogrešala sem pa najljubši obrok iz otroštva – kruh namazan z debelo rezino masla. Yum!

No, tale kruhek me je presenetil. Za razliko od ostalih je popolnoma mehak, puhast in niti približno suh.

Mase je bilo dovolj, da sem naredila manjšo pico in konkreten hlebček kruha.

Prosili ste me, da delim z vami tale čudežni recept, se bom potrudila po najboljših močeh, da se spomnim tistih muk med peko.

 

Kaj potrebuješ?

  • 250g lanenih semen, ki jih kruto zmelješ v fino mokico. Še bolje je, če pustiš par semen celih in jih vmešaš v moko
  • 5 beljakov in 3 rumenjake (na preostala dva tako kot jaz pozabiš v hladilniku in jih odkriješ dva tedna kasneje – popolnoma trda in s prijetnim vonjem. yuck)
  • žličko sode bikarbone (ma lahko tudi pecilni, meni ga je zmanjkalo, ker sem z njim besno posipavala mravlje, da nekoč v bližnji prihodnosti eksplodirajo in se ne približujejo več mojemu atriju)
  • kakšno žličko indijskega trpotca (jaz ga dobim tukaj, preživiš pa tudi brez njega :))
  • 5 žlic olivnega olja. Ali pa 3. sem pozabila. Ma, naredi po občutku.
  • žličko soli
  • cca deci mlačne vode. Malo več mogoče. Zgrešit ne moreš.

Kako se lotiš?

  • Laneno moko že imaš. Zdaj se lotiš stepanja snega iz beljakov. Če si tak bukselj kot jaz, pozabiš, da nimaš ročnega mešalca, ker je ostal pri bivšem med delitvijo stvari. Zato beljake vržeš v smoothie maker in upaš na najboljše. In potem malce jokaš, ko vidiš tole bruhico od beljakov in greš googlat ugodne ročne mešalnike. Če pa si taprava housewifey, se lotiš zadeve, kot je treba in imaš popoln snegec. #fouš. Tvoj kruh bo zagotovo še boljši.
  • Zmešaš suhe sestavine. Torej bikarbono, moko, trpotec, sol.
  • Dodaš olje, vodo. Enakomerno premešaš. Dodaš rumenjake, spet mešaš.
  • V maso počasi in previdno vmešaš tisti popoln snegec. ROČNO, če te mami slučajno ni nikoli opozorila na to! Moja mi je vedno težila, da bom ubila biskvit. 😀 V kolikor si se pa lotila podviga s smootie makerjem, te pa itak boli kukuruz, ker je že tako ali tako vse narobe.
  • Prižgeš pečico na 180 stopinj. No, to bi morala narediti že prej, ampak ok, pač čakaš.
  • Masa bi morala biti približno tako gosta, da lahko poustvariš neko kepo, če zliješ maso na peki papir in jo oblikuješ z žlico. Nekaj takšnega, kot delanje peščenih skulptur na morju iz mokre mivke. Fun, fun, fun.
  • Če si iz polovice mase naredila pico (ki je pečena v cca 15 min, če upoštevaš da prvih 10 min pečeš samo testo, ki ga na papir namažeš z žlico, ostalih 5 pa še sir in ostalo), iz polovice pa hlebček, lahko hlebček pečeš cca 20-25 min. Za celo maso pa malce podaljšaj.

Voila, kruhek je pečen! Primeren je za večino bolezni in prehranjevalnih preferenc 21. stoletja z izjemo veganov in vegeterijancev – zaradi jajčk. Tudi to se da urediti, namesto jajc uporabi namočena chia semena. Še bolj zdravo, bolj nasitno in…. dražje. 😀 Ampak ok, superfood je superfood. Pa še na instagram paše. 🙂